Vsak človek zase najbolj ve kakšno prebavo ima, kaj je najbolje ter kaj ni. Na vsake toliko časa pa se zgodi da zaradi različnih razlogov naše blato postane mehko ali celo tekoče. Takrat temu rečemo diareja oziroma driska. Čeprav je driska neprijeten in nadležen pojav, za zdravje posameznika v večini primerov nima hudih posledic. Pa vendar gre v vsakem primeru za nenormalen pojav, ki pa ga je potrebno spremljati in po potrebi tudi ustrezno ukrepati.
Driska nikakor nima samo enega vzroka, kajti povzročajo jo lahko različni dejavniki. Lahko se pojavi zato, ker smo zaužili določen tip hrane, ki jo mi oziroma naše telo ne prenaša ali pa smo nanjo alergični, lahko je posledica uživanja prevelikih količin alkohola ali pa se pojavi ob sladkorni bolezni. To nadlogo lahko dobimo tudi zaradi zastrupitve s hrano, ki jo v večini primerov povzroča kakšna okužba s bakterijo ali virusom, tudi preveč dejavna žleza slinavka jo lahko povzroči, zdravila, lahko jo dobimo zaradi zlorabe odvajal. V določenih primerih jo povzroča tudi pretirana fizična aktivnost, operacije na prebavnem sistemu,težave z absorpcijo določenih hranilnih snovi, določene vrste raka ali pa tudi virusne infekcije (adenovirus, rotavirus, noovirus..).
Driska pa ponavadi ni osamljen pojav, saj jo pogosto spremljajo tudi druge neprijetnosti, kot so krči v trebuhu, napihnjenost, občutek da moramo iti na blato, kljub temu da pogosto odvajamo, včasih pa nam je lahko zraven tudi slabo in zato tudi bruhamo. Driska pa kot že rečeno običajno sama po sebi ni nevarna in po parih dneh sama od sebe preneha. V določenih primeri pa lahko zelo ogrozi naše zdravje in zato moramo nujno poiskati zdravniško pomoč v naslednjih primerih: če opazite kri v blatu ali je blato črno, če drisko spremlja visoka telesna temperatura (več kot 24 ur), driska traja več kot dva dni, če v trebuhu čutimo hudo bolečino, če smo drisko dobili po obisku tuje države in če poleg driske tudi bruhamo in tako težko nadomeščamo izgubljeno tekočino in soli, ter če drisko spremljajo znaki dehidracije.